Podjetništvo ni zgolj realizacija (dobre) ideje, ampak v praksi pomeni predvsem skrb za prodajo in denarni tok. To od vas zahteva inovativnost tudi na področju financiranja zagona podjetja.
Od same narave ideje je odvisna kapitalska intenziteta panoge - pri tehnološko naprednejših idejah bo investicija v realizacijo praviloma višja. Tudi če gre za storitveno panogo, je smiselno razmisliti o financiranju začetka poslovanja, ko bo trg vašo podjetniško idejo šele spoznaval.
Virov financiranja je več: notranji ter dolžniški viri financiranja, nepovratna sredstva in lastniški kapital. Vsako od njih ima svoje prednosti in slabosti za katero od njih pa se je najbolje odločiti je zelo odvisno od vaše situacije in vizije kako se bo podjetje razvijalo v prihodnosti.
Lastna sredstva in preudarnost: notranji viri financiranja
Notranji viri financiranja v začetni fazi obstoja podjetja pravzaprav pomenijo porabo lastnih sredstev in minimiranje stroškov, hkrati pa doseganje čim višje prodaje. V tej fazi boste kot podjetnik porabili vse vaše prihranke. Denar za zagon podjetja si boste sposodili pri družini in prijateljih, s katerimi se boste skušali dogovoriti za brezobrestno vračilo. Morda boste obdržali tudi redno zaposlitev, da si boste lažje zagotovili preživetje in financiranje tekočega poslovanja. Lastno financiranje poslovanje je vsekakor med najcenejšimi opcijami, s to gesto pa potencialnim investitorjem pokažete, da ste resni in da verjamete v svojo idejo.
Minimiranje stroškov v tej fazi lahko dosežete z večopravilnostjo in delom od doma ter se na splošno obnašate skrajno racionalno. S koriščenjem brezplačnega oglaševanja in s pomočjo mreže prijateljev in znancev zaženete prodajo vaših izdelkov/storitev. Primarni cilj vaše podjetniške poti je, da prodaja skozi čas raste.
Krediti in leasingi: dolžniški viri financiranja
Klasična oblika dolžniških virov financiranja je kredit ali leasing pri banki. Še nedolgo nazaj je veljalo, da je na začetku poslovanja zelo težko pridobiti kredit za zagon podjetja. V tej fazi je težko oceniti poslovanje, saj tudi bonitetne ocene še ni moč izračunati – bonitetna ocena temelji na finančnih podatkih, torej številkah. Vsekakor pa tudi banke začenjajo prepoznavati priložnost v financiranju mladih, inovativnih in start up podjetjih, sicer pa je korist pri tem obojestranska. H kreditiranju podjetništva je usmerjen tudi Podjetniški sklad, SPIRIT in podobne institucije, ki z različnimi razpisi pripomore h kreditiranju mladih podjetij po ugodnih obrestnih merah.
Razpisi in subvencije: nepovratna sredstva
Zgoraj omenjene institucije vsake toliko razpišejo razpise za nepovratna sredstva, torej za financiranje poslovanja podjetij v obliki subvencij. Nekateri razpisi so vezani na sam zagon podjetja, drugi na določene projekte znotraj podjetja, spet tretji pa so bolj ozko usmerjeni na določeno dejavnost, ki jo podjetje izvaja. Možnost pridobitve nepovratih sredstev zveni zelo dobro, vendar boste za samo prijavo porabili precej časa, hkrati pa je vedno dobro preučiti razpisne pogoje. Nekateri razpisi od podjetij zahtevajo izpolnjevanje določenih pogojev tudi po pridobitvi sredstev, kot je: da podjetje ne preneha z delovanjem, da ima podjetje zaposleno določeno število oseb, da izvaja določene aktivnosti itd. Bodite pozorni tudi na to.
Investitorji in crowdfunding: lastniški viri financiranja
Ko v vašo idejo verjame še nekdo drug, je ponavadi dober znak. Tako dober, da je pripravljen vložiti denar v zagon vašega podjetja, a hkrati pričakuje čim višji donos. Ker je tveganje visoko, je tudi cena za vložek investitorja v vaše podjetje visoka. Po nekaterih podatkih v Sloveniji propade vsako tretje na novo ustanovljeno podjetje ter 75% start upov, ki prejmejo tvegani kapital. Tveganje torej ni zanemarljivo.
Investitor lahko nastopa v obliki sklada tveganega kapitala ali pa poslovnega angela. Poleg finančnih pričakovanj, ki jih goji do vaše ideje (in svoje investicije), pričakuje tudi določeno stopnjo kontrole nad poslovnimi odločitvami in poslovanjem.
Crowdfunding ali množično financiranje pridobiva na priljubljenosti iz dneva v dan. Crowdfunding pomeni, da proizvodnjo določenega izdelka ali zagon ideje finančno podpre velika množica ljudi s simboličnim prispevkom. Oseba, ki prispeva k ideji, ne postane donator, ampak investitor – za svoj prispevek namreč prejme simbolično darilo ali celo izdelek. Celoten koncept crowdfundinga temelji na zaupanju, da bo inovator projekt izpeljal na način, kot je bilo to predstavljeno.
V medijih spremljamo uspešne zgodbe posameznikov ali podjetij, ki so na Kickstarterju - eni izmed spletnih crowdfunding platfrom - predstavili svoj izdelek. Uspešno so pridobili sredstva v znesku, ki so ga pričakovali. Sredstva so oziroma bodo porabili za zagon ali širitev proizvodnje, gradnjo blagovne znamke in podobno.
Za uspeh in realizacijo vaše ideje v obsegu, kot si ga zasluži, bo najbrž potrebna kombinacija vseh naštetih možnosti ali pa le ena. Vsekakor je področje financiranja vredno temeljitega razmisleka in dobrega nasveta, ki ga lahko priskrbimo tudi mi.