Pri vseh treh gre za isti s.p.!
Razlika med vsemi tremi poimenovanji je le v višini prispevkov in načinu obdavčitve dobička. Poglejmo na primeru popoldanski in polni s.p.:
Vesna je zaposlena v podjetju AB d.o.o., hkrati je odprla tudi s.p. Ker so njeni osnovni prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje že pokriti iz naslova zaposlitve v podjetju AB d.o.o., jih v svojem s.p. ponovno ne plačuje. Plačuje le pavšalne prispevke, ki znašajo vedno enako, cca 65,00 EUR. Takšnemu s.p. rečemo pogovorno 'popoldanski s.p.' ali 'dopolnilni s.p.'
Čez čas posel na s.p. zacveti, zato se Vesna odloči, da se bo od podjetja AB d.o.o. poslovila in zaposlila v svojem s.p. Podjetje AB d.o.o. vloži odjavo iz zaposlitve (obrazec M2), Vesna pa na naši točki VEM odda prijavo v zaposlitev (obrazec M1). Ker je od tega trenutka dalje uradno zaposlena na svojem obstoječem s.p., se mu pogovorno več ne reče 'popoldanski', ampak 'polni s.p.'. V obeh primerih gre za isti s.p., kar pomeni, da popoldanskega ne zapiramo zato, da bi odprli polnega, ampak spremenimo le status zaposlitve.
i
Polni s.p. ali popoldanski s.p. sta le izraza, ki označujeta, kje je nosilec dejavnosti zaposlen oziroma iz katerega naslova se plačujejo prispevki. To je edina razlika.
Izraz "normirani" s.p. pove, kako je samostojni podjetnik obdavčen.
Kateri koli samostojni podjetnik (popoldanski ali polni) se lahko ob začetku vsakega leta (do 31. marca) odloči, ali bo pri ugotavljanju davčne osnove (dobička) upošteval realne stroške ali normirane stroške.
Če meni, da skozi leto ne bo nabral veliko stroškov, se odloči za normirane stroške. V tem primeru mu država prizna 80% stroškov glede na to ali so stroški nastali. Realne stroške bo upošteval takrat, ko meni, da lahko pri svojem poslovanju zbere več stroškov kot 80% glede ne prihodke. Vsekakor bo upošteval še nekatere druge spremenljivke, kar na tem mestu ni bistveno.